KAJ SO JEDLI NA OTOKU V APOKSIOMENOVEM ČASU?
Navadna, vsakdanja prehrana večine prebivalcev je bila enostavna in skromna. Najpogosteje so uporabljali žito, olive in vino, ki so ob ribah in drugih morskih sadežih predstavljali središče grške prehrane. Za zajtrk so pogosto postregli ječmenovo pogačo, dateljne, fige in vino ali pa kruh, namočen v razredčenem vinu. Za kosilo je sledila ječmenova juha ali ječmenov kruh in kuhana zelenjava, medtem ko je bila večerja bogatejša in je vsebovala ribe, klobase, sire, kruh, orehe in med. Za posebne bankete, ki so jih pripravljali ob porokah, rojstvu otroka ali zmagah na tekmovanju, so postregli volovsko, ovnovo ali kozje meso oziroma perutnino, drozge in prepelice, zajčje meso in drugo divjačino. Od stročnic so poznali čičeriko, lečo, grah in bob. Zelo priljubljeno je bilo sadje, kot so fige, grozdje, jabolka, hruške, dateljni in robide. Za sladkanje so uporabljali med.
Grki so poznali tudi limone, cedre, peteršilj, baziliko in poper, a jih niso uporabljali kot začimbe. Dodajali so jih v različne zdravilne pripravke, nekatere med njimi pa so uporabljali proti mrčesu.
Adrijano Nikolić, avtor knjige Apoksiomenova gastronomska priča; Lidija Kosmos, prof. zgodovine in sociologije
MEDITERANSKA PREHRANA
Značilnosti mediteranske prehrane in uživanja hrane izvirajo iz nekaj osnovnih principov, utemeljenih na znanem antičnem reku: Métron áriston! (gr. μέτρον ἄριστον), oziroma če prevedemo: Vse stvari zmerno! Antična zmernost se ni kazala samo v količini postrežene hrane, temveč tudi v načinu uživanja in odnosu do hrane. Antični običaj, da vino trikrat redčimo z vodo (v razmerju 1 : 2), se je na primer razširil na srednjeveške razsvetljence. Vitezi templjarji so ravno tako prevzeli „antični“ odnos do vina, hrane in higiene v prehrani. Zato so svoje napitke dodatno bogatili z žlico aloja vere, katere uporaba prav tako izhaja iz antike.
dr. sc. Donatella Verbanac, znanstvena svetovalka za biomedicino in zdravstvo
Uživajte v delikatesah Apoksiomenove antične kuhinje!
