Klima

Raziskovanje podnebja otoka Lošinja so imela v tistem času odločilno vrednost in tako so leta 1892 Mali in Veli Lošinj razlašena za klimatski zdravilišči, kar je otoku odprlo pot v novo vejo gospodarstva – turizem.

Glavna karakteristika mediteranskega podnebja so blage zime in ne preveč vroča poletja. Otok Lošinj je dovolj oddaljen od obale tako da je dominanten vpliv morja. Morje se ne ogreva tako hitro kot obala, toploto pa izgublja počasneje, ter je tako pozimi morje rezervar toplote, ki ogreva zrak.

Posledica so blage in toplejše zime v odnosu na kopenski del Primorja. Izrazita maritimnost se občuti tudi v ublaževanju poletnih soparnih dni. Mali Lošinj ima tako občutno manjše število dni z maximalno temperaturo nad 25°C. Po temperaturnih karakteristikah in mikroklimi se Mali Lošinj lahko primerja z mesti na Azurni obali ( Cannes, Nizza ), od San Rema , Krfa in Palerma pa ima 1 do 2°C višje srednje temperature. Temperature morja so jeseni, pozimi, ter v prvem delu pomladi višje od temperature zraka.Ohlajajoč vpliv morja je ravno takrat , ko je to potrebno, v toplejšem delu leta.

Če vzamemo , da je temperatura morja z 20°C prijetna za kopanje, je v Malem Lošinju sezona kopanja dolga 126 dni, od prve dekade junija do druge dekade oktobra. Sončne ure so ravno tako ena od značilnosti lošinjskega podnebja. Povprečno število sončnih ur letno je 2580. Po številu sončnih dni se Mali Lošinj vzporeja s severnimi afriškimi mesti in južnimi predeli Jadrana. Element sončnih ur je zelo pomemben za bivanje turistov in je pomembna determinanta pri izbiri mesta za oddih in okrevanje tekom celega leta.

Največ padavin je v septembru, novembru in v decembru, najmanj pa jih je od aprila do avgusta. Deževno obdobje traja od jeseni do do konca decembra. Mali Lošinj ima letno relativno dosti padavin kar je pomembno zaradi čiščenja zraka, zmanjšanja ogljikovih kislin in stabiliziranja zraka, kar je hkrati eno od pomembnejših obeležij mesta, ki se koristi v zdravilne namene.

Sneg je v Lošnju velika redkost, ker je temperatura zraka redko izpod 0°C.
Najmočnejši veter je burja, kateri so izpostavljene vzhodne obale otoka. Zahodne obale so izpostavljene vlažnemu južnemu vetru in osvežujočemu maestralu. Burja , jugo in maestral so karakteristični vetrovi za primorje. Pogostost burje ima največi procent jeseni, pozimi in spomladi. Severni veter ali „tramontana„ je najmočnejša januarja, medtem, ko jugo dominira jeseni.

Zaradi predhodno navedenega položaja Malega Lošinja v zaprti luki z jugozahodno orientacijo, katero nizek gozdni hrib ščiti pred Velebitom, se vpliv burje v mestu ne občuti. Vhod v lošinjsko pristanišče-luko, kot v zalive Čikat in Krivica so popolnoma zaščiteni, tako da so ob najmočnewjši burji možni sprehodi po teh delih otoka. Mali Lošinj ima povprečno 118 dni letno popolno tišino brez vetra.

Študija:

Zdravilni otok Lošinj

Klima

Vaš internet preglednik ne podržava kolačiće (eng. cookies).

Molimo omogućite spremanje kolačića (eng. cookie) kako biste mogli koristiti internet stranice u punoj funkcionalnosti.