O Kuli
Krona kule je bila večkrat obnovljena (leta 1774, nato še leta 1911) in do danes ni prišla v originalni obliki. Nekoč dominantna stavba v mestni luki je v začetku 19. stoletja izgubila vojni in pridobila simbolični pomen ter se pojavila na grbu novonastale velelošinjske občine. Po dveh stoletjih propadanja je bila v obdobju med letoma 1997 in 2000 temeljito obnovljena, ko je pridobila nove lesene konstrukcije med nadstropji, lesene stopnice in streho ter nov, muzejsko-galerijski namen. Z odprtjem Muzejsko-galerijskega prostora Kula leta 2011 je ta dragocen spomenik kulture ponovno postal pomemben del življenja Velega Lošinja.
O stalni postavitvi Kule
Stalna razstava, ki se jo lahko ogleda na treh etažah (pritličje, 1. in 2. nadstopje) Kule, je zasnovana kot kombinacija tematskih celin in kronološkega zaporedja. Prikazani so najpomembnejši izseki iz življenja Velega Lošinja in njegove neposredne okolice ter južnega dela otoka Lošinj od prazgodovine do današnjih dni, pri čemer je poseben poudarek na slavni pomorski in turistični tradiciji. Pomembno mesto v postavitvi razstave je namenjeno svetovno znani in pomembni najdbi antičnega bronastega kipa Apoksiomena, ki so ga leta 1999 našli v podmorju v neposredni bližini Velega Lošinja.
Koncept stalne postavitve Muzejsko-galerijskega prostora Kula so leta 1997 izdelali zaposleni in sodelavci tedanjega oddelka muzejsko-galerijske dejavnosti pri Pučkem odprtem učilišču Mali Lošinj. Avtorja scenarija razstave in besedila stalne postavitve sta Julijano Sokolić in Jasminka Ćus Rukonić, likovno so ga zasnovali akademski slikar Zlatko Kauzlarić Atač, Ivana Žiljak in Miro Gavez, za javnost pa je bil uradno odprt leta 2001.
O Galeriji Kula
Na tretjem nadstropju Kule se nahaja Galerija Kula, ki je sicer po površini majhna, a ima posebno vzdušje. V njej so od odprtja, torej leta 2001 naprej, razstavljali številni umetniki – od tistih, ki so z življenjem in delom povezani z Velim Lošinjem (Nenad Levinger) in otokom Lošinj na splošno (Iva Valentić, Ivo Magazzin) do vrhunskih imen sodobne hrvaške likovne umetnosti (Zlatko Kauzlarić Atač, Ante Kuduz, Nives Kavurić Kurtović, Đuro Seder, Peruško Bogdanić, Mihivil Depope, Šime Perić, Bojan Šumonja idr.) in tujih avtorjev (Ivo Prančič). Poleg likovnih razstav se tu občasno organizirajo tudi muzejske razstave o lokalni kulturnozgodovinski dediščini (predromantična, protiromantična in zgodnje romantična skulptura na Cresu in Lošinju, Stare razglednice Velega Lošinja iz Zbirke dr. Gorana Ivaniševića iz Zagreba, Dr. Ana Jakša (1896–1988) – prijatelj otrok idr.). Galerija Kula je bila leta 2008 umeščena na seznam renomiranih galerij Republike Hrvaške.
DELOVNI ČAS
